Voulez-vous Citroën avec moi?: maj 2008

četrtek, 15. maj 2008

JEST vs.TELEKOM 2:0

Čeprav so telekomovci trdili da pri meni ni možno vzpostavit ADSL linije,so si sami dokazali da je to mogoče. Pritožba na APEK je zalegla,očitno so ugotovili,da mislim resno. Hitri internet so mi obljubljali tri leta,vendar niso nikoli rekli kdaj bo. Ob novem letu sem jih imel poln k...c (kurac),zato sem začel z drugo taktiko.Če prošnje ne zaležejo,je treba začet ukazovat,zato sem jih klical tudi večkrat na dan,seveda na brezplačno številko,počasi so me bili siti in so verjetno ugotovili,da se me najlažje rešijo,če mi omogočijo ADSL. Kodo in šifro za vključitev sem že dobil,čakam še modem in naslednji teden sem spet na liniji.

petek, 9. maj 2008

Prvomajsko srečanje Citroën kluba

Letos srečanje ni potekalo v Lanterni,kot prejšnja leta ampak v Zlatnih stijenah pri Puli. Stvar se je že začela zelo čudno,pozabil sem napotnico,brez katere ne bi dobil ključa od apartmaja. Na napotnico sem se spomnil šele v Postojni. Z mano je tokrat potoval Čips,on se je spomnil,da je Šiško še v Spodnji Idriji in da lahko prinese napotnico. Eno uro po prihodu v Zlatne stijene sem dobil tudi napotnico,v vmesnem času pa sem si ogledal veliko trdnjavo na vrhu hriba nad naseljem. Zvečer je bilo treba počakati še ostale dopustnike iz našega apartmaja,saj so oni imeli makarone,jaz pa kuhan golaž.

Za prvi maj smo se že dopoldne odpravili na tržnico v Pulo,vendar je bila,razen dveh zelenjavarskih šiptarjev,popolnoma prazna,parkirišče prav tako. Imeli smo čas,zato smo si šli ogledat areno. Sicer sem bil tam že v osmem razredu,ampak sem hotel še enkrat videt to čudo. Vstopnina je bila še kar draga,imeli pa so tudi študentovski popust. Jaz in Čips sva kupila navadni karti,Tine,nekdanji španski borec,pa je zase in za Janzeka kupil študentovski. Predstavil se je kot španski študent in rekel "dos entradas para estudiantes". Seveda babi ni bilo nič jasno,pa mu je hitro uturila študentovske.
Zvečer so prišli še nekateri prijatelji,prinesli so mi raženj,katerega sem tudi pustil dom.Nekoč so taki pozabljivosti rekli tudi,da greš brez tiča na ohcet.

Drugi maj pri Hrvekih ni več praznik,zato v Puli skoraj ni bilo kam parkirat,tržnica polna,dobili smo mlado čebulo,paradižnik in kumare,zelenjavo,ki paše k roštiljadi. Popoldne je bila na vrsti vožnja v ringu,pa se mi ni ljubilo vozit,niti gledat,raje sem si ogledal obalo in malo podoživel zaključni izlet v osmem razredu.

Tretjega maja se sploh ne spomnim,se pa toliko bolj četrtega,saj sem bil tako skurjen,da je nazaj peljal Čips,jaz pa sem sedel zraven in se smilil samemu sebi.