Voulez-vous Citroën avec moi?

Izlet v Pariz - ponovno

Letos je izlet v Pariz organiziral Citroën klub Slovenije. V planu je bil ogled citroenovega konzervatorija in pariškega avtosalona. No, tega zadnjega sem prav z veseljem preskočil, saj me novi avti ne zanimajo, dolgonoge lepotice pa lahko vidim tudi na koledarju.
Z nami je šel tudi en Francoz, sicer član našega kluba, upali smo, da bo prevzel vlogo turističnega vodiča, pa se je naredil Francoza, saj je bil, kot večina, tudi on prvič v Parizu, pa še slovensko ne zna.
V četrtek smo se dobili v Ljublani, od koder smo krenili preko Strasbourga v Pariz. Po nočni vožnji smo dopoldne prispeli v Pariz in šli direktno v konzervatorij. To je tovarniški arhiv, kjer imajo spravljene vse modele avtov, ki so jih naredili. Tam jih popravljajo, restavrirajo in vzdržujejo.Fotografiranje je bilo dovoljeno, vendar le za lastno uporabo in ne za javno objavo, tako, da da bom objavil le fotografije, ki sem jih posnel zunaj.
Eden prvih prototipov. Ob začetku prve svetovne vojne so jih skrili za lažno steno na nekem seniku, odkrili pa šele leta 1990.

Ta avto mi ni čisto znan, videti pa je kot nekekšen dirkalni CX.

Puščavsko vozilo, ki so ga izdelali namensko za snemanje filma. Pa ne vem katerega.



Po salonu je sledil obisk citroënovega butika C42 na Elizejskih poljanah in nato prosto po Parizu. Odločili smo se za vzpon na Eifflov stolp. Za čakanje na dvigalo ni bilo časa, zato smo se povzpeli po stopnicah na drugi plato.

S tem pa je dirkal Sebastian Loeb

To sliko sem poslikal na drugem platoju Eifflovega stolpa, prikazuje pa Evropsko unijo. Na povečavi se bolje vidi, kje je Slovenija.

Zvečer smo se odpravili do hotela z zvenečim imenom PREMIERE CLASSE. Hotel je bil sicer čist, vendar so bile sobe bolj podobne zajčnikom. Sam hotel se nahaja vsaj 20 km iz Pariza, zato ni bilo nič z nočnim doživetjem mesta. Zraven hotela je bil majhen bife in trgovina, last nekega Maročana. V bifeju je imel hitro hrano in zraven hrane stregel le brezalkoholne pijače, zato nas je poslal kar v svojo štacuno, naj si tam kupimo pivo in pridemo nazaj v bife. Seveda nismo imeli nič proti in zabava je trajala, dokler mu nismo izpraznili vsega hladilnika. Na koncu je priznal, da v devetih letih, odkar ima lokal, še ni doživel kaj podobnega. Dopoldne, ko smo odhajali, pa je imel še zmeraj zaprto.

Lokalček pri Maročanu Hasanu. Naš sekcijski predsednik Matija je šel s to temnopolto punco plesat, za lon pa ji je častil pico.


Ko smo prišli spet v Pariz, so šli nekateri na avtosalon, večina pa na ogled mestnih zanimivosti. Skupina sedmih se nas je odločila, da gremo pogledat razstavo ob 60 letnici spačka. Z metrojem smo se odpeljali na drugi konec mesta, v Mesto znanosti, kot se razstavna hala imenuje. Na metroju ni šlo brez lokalnih klošarjev, eden je igral na trobento, baba pa je narodu obirala denar. Nekdo iz naše skupine pa je bil malo hud in je rekel, da mu jo bo zvil in v rit zatlačil, če še enkrat zatrobi.
Po Mestu znanosti nas je zagrabila lakota, zato smo se odpravili na pariško specialiteto kebab. Ravno pri kosilu smo izvedeli, da je v prometni nesreči umrl Jörg Haider. No, pa je še en lopov šel svirat kurcu. Popoldne smo se sprehajali ob Seni, kjer je bolšji sejem, na koncu smo prišli pred katedralo Notre Dame, kjer sem ostalim pokazal, kje je točni center Pariza. Počasi smo se odpravili proti avtobusu, spet je sledila nočna vožnja domov.
Mesto znanosti

Mirage v Mestu znanosti


Center Pariza pred katedralo Notre Dame

avtor Gorazd @ 17:50