Voulez-vous Citroën avec moi?: januar 2008

sobota, 19. januar 2008

Crknila povezava

Se vsem opravičujem,ker ne objavljam,to pa zato,ker je crknila ADSL povezava.Upam ,da se bo stvar kmalu uredila. Še ta post sem moral napisat Pod skalco.

petek, 11. januar 2008

Betoniranje

Nekoč se je šef spomnil,da bi mu lahko pomagal pri gradnji vikendce,namesto da pridem v službo. Jaz sem ponudbo z veseljem sprejel,saj sem si tako delo predstavljal bolj kot rekreacijo,vendar se je izkazalo ,da je mešanje betona zelo naporna zadeva.

Oznake: delo

četrtek, 10. januar 2008

Primer Feliks Langus ali Kako ujeti svobodo

Mogoče se še kdo spominja filma,ki sem ga napisal v naslovu. V glavni vlogi je igral Boris Cavazza,igral pa je zblaznelega šoferja Langusa. Ko je Langus nekoč vozil tovornjak proti Logatcu je v svoji bolni pameti videl tablo z napisom v cirilici "LOGATAC" in četnike,ki so ga napadali.

Pred nekaj leti smo opazili nekaj podobnega tudi v Spodnji Idriji.

sreda, 9. januar 2008

Izlet na Ohrid

Ker se pred leti niti ni vedelo za bloge,(oz. niso bili popularni),bom počasi objavil moje izlete iz preteklosti,pa tudi Citroenarska srečanja.
Leta 2006 nam je sklad za zaposlene pri s.p. organiziral izlet na Ohrid. Začeli smo z nočno vožnjo proti Makedoniji. Na avtobusu mi je celo uspelo zaspat,ko pa sem se zbudil,smo stali na bencinski črpalki. Prepričan sem bil,da smo že v Makedoniji,zato sem na menjalnem avtomatu zamenjal 20€. Kar debelo sem pogledal,ko so se mi ven vsuli srbski dinarji. Takrat sem (na vso srečo) še kadil,zato mi ni bilo težko zapravit dinarjev za cigarete.
Na Makedonsko mejo smo prišli šele zgodaj dopoldne,nanjo pa nas je opozorila gora smeti,saj je za tovornjakarje najlažje,če se smeti znebijo kar skozi okno.(balkan) Zgodaj popoldne smo prispeli do Struge,kjer smo se nastanili v hotelu. No,jaz sem se preveč obiral pri šanku,zato sem prišel po ključ od sobe zadnji,ker pa nismo bili poparani,sem dobil enoposteljno sobo.(juhuhu) Po osvežitvi smo šli na ogled Ohrida,mesto je obstajalo že v Rimskem imperiju,kar se tudi na vsakem koraku opazno. Po ogledu smo imeli prosto,zato sem šel na tržnico,kjer sem kupil kilo domačega tobaka za zeloooo majhen denar. Vsaka stojnica je imela v ponudbi tudi ohridske bisere,vendar mi je vsak nakit navadna šara,zato sem se jih karseda ogibal. Zvečer smo imeli v hotelu ob večerji živo glasbo,vendar je utrujenost naredila svoje,na vrsti je bil zaslužen počitek.
Naslednji dan smo šli z barko na Sveti Naum. Da bi dobili morsko bolezen,ni bilo bojazni,proti jezerski pa so nam postregli z mastiko. Prav na vsakem izletu se zgodi,da si ogledamo veliko cerkva,dostikrat sem jih čez vrh glave sit,Sv.Naum pa je bil med vsemi velika izjema. Namreč,na enem mozaiku v notranjosti je bil upodobljen nihče drug kot sveti Gorazd. Prepovedano fotografiranje. Oja pajade. Svojega svetnika bom pa ja poslikal,pa čeprav brez fleša.
Večerja nas je čakala v Vevčanih,v slikoviti vasi,škoda,ker je bila noč in se ni dalo fotografirat.V gostilni so nam postregli tako obilno,da sem že po predjedi skoraj obupal,pa sem kasneje vendarle dobil še nekaj prostora v želodcu.
Zjutraj naslednjega dne smo se odpeljali v Skopje. Po prihodu smo se nastanili v hotelu,nekateri so takoj ugotovili,da na dveh kanalih na televiziji prikazujejo porniče. Mesto smo si bolj površno ogledali,saj je deževalo tako,da smo raje posedali po lokalih. Ko smo v mestu čakali avtobus,so nas očitno zavohali cigani. Kar naenkrat se je okoli nas nabralo pet cigančkov do starosti 10 let in so nas žicali za denar,stari pa je čez cesto opazoval dogajanje.
Pred odhodom proti domu,v eni osamljeni dolini, smo se ustavili v nekem samostanu,ki je deloval zelo bogato,par sto metrov stran pa je revna domačinka nabirala suhljad ob reki,da je imela za kurjavo. Vse skupaj me je močno spominjalo na film Ime rože.(ali pa na knjigo)

Pred mejnim prehodom na bencinski črpalki smo zapravili še zadnje makedonske dénarje,jaz sem kupil za ves denar cigarete Filter 57,saj so bili brez osmrtnic na škatlicah,tako sem domov pritovoril precej tobaka.
Kot po navadi smo si privoščili nekaj piknikov,dva pršuta,par kil salam in sira,vložena zelenjava in za poplaknit vino v neizmernih količinah.

Piknik ob cesti

Rimski amfiteater z Ohridskim jezerom
v ozadju

Ohridsko jezero

Ohrid

Sveti Naum

Skopje

Jugo nostalgija

Spominska plošča materi Terezi

Izlet v Pariz

Mislil sem pisati že iz Pariza,vendar so preveč nerodne njihove

tipkovnice,pa še USB priključka ni bilo na prednji strani računalnika.
No,izlet je bil še kar naporen,saj smo se vozili z avtobusom direktno
iz Ajdovščine do Pariza,na koncu pa še nazaj. Že prvi dan v Parizu smo
se povzpeli na Eifflov stolp,kjer smo videli čudovito nočno panoramo
mesta. Drugi dan smo si ogledali dvorec Versailles,nato z avtobusom na
panoramsko vožnjo,ogled slavoloka zmage,Elizejske poljane,videli smo
tudi predor,kjer je šla princesa Diana svirat kurcu.Privoščili smo si
tudi piknik v Boulonjskem gozdu. Zvečer smo si šli pogledat slavno
Monalizo v Louvre,katero smo prefotografirali po dolgem in počez.
Predzadnji dan smo šli na izlet h gradovom Loare. Pri gradu Chenonceau
smo srečali slovenskega erazmusovca in ker mora fant ostati v Franciji
še eno leto,se nam je zasmilil in smo mu dali pet litrov vipavskega
Merlota. Zadnji dan je bilo Martinovo in smo jo ubrali kam drugam kot
v Šampanijo,čeprav Francozi tega praznika sploh ne poznajo. Ker je
hrana po lokalih draga,smo vzeli tudi nekaj maleg za po poti,tako da
smo zmazali enega odojka,dva pršuta,par kil sir in salam in tudi nekaj
vložene zelenjave. Izlet je bil v celoti odlično speljan,razočaran pa sem,ker nisem videl nobenega Spačka ali Dijane.