This Traveler IQ was calculated on Tuesday, December 09, 2008 at 07:46PM GMT by comparing this person's geographical knowledge against the Web's Original Travelogue's 3,409,467 travelers who've taken the challenge.
Voulez-vous Citroën avec moi?
Voulez-vous Citroën avec moi?
Petek, 19 december 2008
AIDS
Sicer je 1. december že zdavnaj mimo, pa bom vseeno opisal svojo izkušnjo o HIV testiranju. Pred nekaj leti sem se v službi močno vrezal, tako, da je bilo potrebno šivanje. Pri moji osebni zdravnici je takrat stažirala neka novopečena zdravnica in je izrazila željo, da mi bi kar ona zašila rano. Meni je bilo popolnoma vseeno, zato se je lotila dela. Pri anesteziranju rane je naredila neko napako, injekcija ji je zdrsnila, anestetik pomešan z mojo krvjo pa je iz rane brizgnil direktno v njeno oko. Zdravnica je nato delo vseeno profesionlno končala. Ko sem se vrnil v delavnico, da bi uredil papirje o poškodbi na delu, so klicali iz zdravstvenega doma, naj se takoj vrnem tja. Tam mi je zdravnica razložila kakšni so postopki v takih situacijah in če bi šel na infekcijsko kliniko v Ljubljano na HIV in hepatitis b test. Čas sem imel, zakaj pa ne in sem šel štopat proti Ljubljani. Hitro sem dobil štop in sem bil čez uro in pol že na infekcijski. Čakalnica je bila prazna ampak jaz sem vseeno kot mona čakal debeli dve uri, dokler nisem vzrojil in jim povedal na čigav račun sem prišel. Čez pet minut sem bil že v obravnavi pri zdravnici. Vprašala me je če sem imel kakšne nezaščitene spolne odnose, pa sem ji povedal, da sem jih imel, jasno z babo in da ne morem imeti aidsa, tega pač dobijo samo pedri in džankiji. S tem se je strinjala in mi že skoraj dala potrdilo da sem zdrav, ker pa se je šlo za idrijsko zdravnico, mi je predlagala, naj vseeno dam kri. Prov! Dal sem kri in šel domov. Čez mesec in pol sem dobil izvid. Oboje negativno. Nimam ne aidsa ne hepatitisa. Nesel sem izvid v zdravstveni dom, zdravnica je bila vidno zadovoljna z rezultatom, pa sem ji vseeno povedal, da ni imela kaj skrbeti, ker pri nas itak ni aidsa, aids je samo v gnilem kapitalizmu!
O Kanomeljskih klavžah je bilo že veliko napisanega in povedanega, to, da se nahajajo na Vojskem, pa ni znano skoraj nikomur. Nekoč sem na internetu pregledoval atlas okolja pri Agenciji republike Slovenije za okolje, pa sem povečal tudi območje klavž. V okolici klavž so bile narisane tri mejne črte, pa sem kliknil še imena naselij. Malo pod klavžami je tromeja med Srednjo in Gorenjo Kanomljo in Vojskim, vendar so klavže še zmeraj na Vojskem. Zadevo sem natisnil in pokazal nekaterim Kanomeljcem. Slučajno sem naletel tudi na gorečega lokalpatriota, pa se je začelo. Da jaz nimam pojma, kje je kanomlja, da sem vso stvar ponaredil, da so se na katastru zmotili, pa da bo on šel na kataster in jim povedal kje so meje Kanomlje in bla, bla, bla...
Tisti atlas je pravzaprav skeniran kataster oz. zemljiška knjiga, kar pa je uradni dokument in nanjga nimam nikakršnega vpliva. Včasih so meje postavljene nerazumno, vendar so pač kakor so. Tudi Kanomlja je bila pred 50 leti večja. Proti Cerknem je segala do Goloba, na drugem koncu pa v Čekovnik, zdaj pa je omejena le na našo dolino.
Za mojo dyano sem vedel, da je uvožena iz Italije, zdaj pa sem dobil dokaz, da je bila v Italijo uvožena iz Španije. Ko sem bil na izletu v Španiji in sem zagledal morje, sem se brž spomnil na mladinsko nadaljevanko "Modro poletje". Ko sem bil v osnovni šoli, je bila tista nadaljevanka zelo popularna. Mogoče se kdo še spomni oseb iz filma. Fantje so bili Tito, Piranja, Kike, Havi in Pančo. Punci sta bili Bea in Desi, zraven pa sta bila še slikarka Hulia in stari mornar Čankete. (Imena sem napisal fonetično, ker ne znam napisati tiste trapaste "nj" po špansko.)
To so friki iz omenjene nadaljevanke
Nekje sem dobil izzsek iz nadaljevanke, na njem pa se točno vidi, da se Julija vozi z mojim avtom.
V soboto 25 oktobra smo se naložili na avtobus in se odpravili proti Španiji ali bolj natančno, proti Kataloniji. Vmes smo se vstavili tudi v Monaku, tam smo si (spet) ogledali knežjo palačo (bolj od daleč) nato pa smo šli še v kazino. Tam sem zapravil 13€, vendar jih nisem zaigral, toliko je pač stalo pivo.
Knežja palača
Nadaljevali smo pot in zjutraj prišli v Španijo. Najprej smo se vstavili v Figueresu, kjer se je rodil in je tam tudi pokopan Salvador Dali. Ogledali smo si njegovo galerijo, kjer je obenem tudi njegova grobnica. Brez hecov, tip je bil vsekan.
Dalijeva grobnica
Po ogledu smo nadaljevali do znanega letovišča LLoret de mar, kjer smo se nastanili v hotelu, nato pa smo imeli do naslednjega dne prosto. Hotel je imel bazen, da smo se lahko kopali, zvečer smo raziskovali mesto, predvsem betule.
V ponedeljek smo se zapeljali do barcelone. Najprej smo si ogledali katedralo Sagrada familia, gradijo jo že od leta 1882 in še ni končana. Načrte zanjo je narisal znan katalonski arhitekt Antoni Gaudí.
Sagrada familija
Nadaljevali smo v mestni park Güell nad Barcelono, tudi za ta park je načrte narisal Gaudí. Park je pod zaščito UNESCO.
park Güell
park Güell Pri tem zmaju se je bilo skoraj obvezno slikat, jaz pa sem pil vodo.
Pot smo nadaljevali na stadion FC Barcelona. Nič posebnega, stran vržen denar za vstopnico, videli pa smo le prazen stadion.
Stadion FC Barcelona
Nadaljevali smo na Montjuic kjer so bile leta 1992 Olimpijske igre. Takrat je prvič nastopila slovenska reprezentanca.
Olimpijska plamenica
Olimpijski stadion
Sledil je ogled akvarija, zanimivo je to, da ti nad glavo plava morski pes.
Murski pos
Po ogledu akvarija smo se odpravili na Ramblo, to je ena bolj zanimivih ulic v Barceloni, kot Čopova v Ljubljani. Vodič na je ves čas strašil z nekimi žeparji, vendar niso nikogar od naših okradli.
Živi kipi na Rambli
Spomenik Kolumbu
Po Rambli smo se vrnili v hotel, nekatri so potem šli na ogled flamenka, nekateri pa smo ostali v LLoretu.
V torek smo šli najprej v vinsko klet Codorniu, kjer pridelujejo penine, po Katalonsko se reče kava, klet se nahaja v petih etažah, dolga pa je 36 km. Pridelajo 60 miljonov steklenic letno. Zalagajo pa tudi zmagovalce pri Formuli 1.
Vinska klet
Na ulici sem opazil eno čudno vozilo
Volkswagen group
Ogledat smo si šli Montserrat, to je hrib, kjer imajo v samostanski cerkvi črno madono, ki je zavetnica Kataloncev. Malo nam je nagajalo vreme, če ne bi šli z vzpenjačo še na vrh hriba.
Samostan Montserrat
Zvečer smo šli na viteške igre, tam so nam postregli z juho in piščancem, vse pa smo jedli brez pribora. Po viteških je bil še ogled flamenka, živi dolgčas, nato pa povratek v hotel.
Viteške igre
Flamenko
Zadnji dan smo lahko malo dlje poležali, sledila je vožnja do Girone in nato z letalom do Brnika. Z letalom sem se sicer že vozil, tudi sam sem pilotiral, vendar pa sem bil v potniškem prvič. Prvič pa sem tudi srov pa letu.
.jpg)
