Voulez-vous Citroën avec moi?

Izlet na Ohrid

Ker se pred leti niti ni vedelo za bloge,(oz. niso bili popularni),bom počasi objavil moje izlete iz preteklosti,pa tudi Citroenarska srečanja.
Leta 2006 nam je sklad za zaposlene pri s.p. organiziral izlet na Ohrid. Začeli smo z nočno vožnjo proti Makedoniji. Na avtobusu mi je celo uspelo zaspat,ko pa sem se zbudil,smo stali na bencinski črpalki. Prepričan sem bil,da smo že v Makedoniji,zato sem na menjalnem avtomatu zamenjal 20€. Kar debelo sem pogledal,ko so se mi ven vsuli srbski dinarji. Takrat sem (na vso srečo) še kadil,zato mi ni bilo težko zapravit dinarjev za cigarete.
Na Makedonsko mejo smo prišli šele zgodaj dopoldne,nanjo pa nas je opozorila gora smeti,saj je za tovornjakarje najlažje,če se smeti znebijo kar skozi okno.(balkan) Zgodaj popoldne smo prispeli do Struge,kjer smo se nastanili v hotelu. No,jaz sem se preveč obiral pri šanku,zato sem prišel po ključ od sobe zadnji,ker pa nismo bili poparani,sem dobil enoposteljno sobo.(juhuhu) Po osvežitvi smo šli na ogled Ohrida,mesto je obstajalo že v Rimskem imperiju,kar se tudi na vsakem koraku opazno. Po ogledu smo imeli prosto,zato sem šel na tržnico,kjer sem kupil kilo domačega tobaka za zeloooo majhen denar. Vsaka stojnica je imela v ponudbi tudi ohridske bisere,vendar mi je vsak nakit navadna šara,zato sem se jih karseda ogibal. Zvečer smo imeli v hotelu ob večerji živo glasbo,vendar je utrujenost naredila svoje,na vrsti je bil zaslužen počitek.
Naslednji dan smo šli z barko na Sveti Naum. Da bi dobili morsko bolezen,ni bilo bojazni,proti jezerski pa so nam postregli z mastiko. Prav na vsakem izletu se zgodi,da si ogledamo veliko cerkva,dostikrat sem jih čez vrh glave sit,Sv.Naum pa je bil med vsemi velika izjema. Namreč,na enem mozaiku v notranjosti je bil upodobljen nihče drug kot sveti Gorazd. Prepovedano fotografiranje. Oja pajade. Svojega svetnika bom pa ja poslikal,pa čeprav brez fleša.
Večerja nas je čakala v Vevčanih,v slikoviti vasi,škoda,ker je bila noč in se ni dalo fotografirat.V gostilni so nam postregli tako obilno,da sem že po predjedi skoraj obupal,pa sem kasneje vendarle dobil še nekaj prostora v želodcu.
Zjutraj naslednjega dne smo se odpeljali v Skopje. Po prihodu smo se nastanili v hotelu,nekateri so takoj ugotovili,da na dveh kanalih na televiziji prikazujejo porniče. Mesto smo si bolj površno ogledali,saj je deževalo tako,da smo raje posedali po lokalih. Ko smo v mestu čakali avtobus,so nas očitno zavohali cigani. Kar naenkrat se je okoli nas nabralo pet cigančkov do starosti 10 let in so nas žicali za denar,stari pa je čez cesto opazoval dogajanje.
Pred odhodom proti domu,v eni osamljeni dolini, smo se ustavili v nekem samostanu,ki je deloval zelo bogato,par sto metrov stran pa je revna domačinka nabirala suhljad ob reki,da je imela za kurjavo. Vse skupaj me je močno spominjalo na film Ime rože.(ali pa na knjigo)

avtor Gorazd @ 20:47