Voulez-vous Citroën avec moi?

Kanomeljske klavže

2008-12-17T11:32:00.006+01:00

O Kanomeljskih klavžah je bilo že veliko napisanega in povedanega, to, da se nahajajo na Vojskem, pa ni znano skoraj nikomur. Nekoč sem na internetu pregledoval atlas okolja pri Agenciji republike Slovenije za okolje, pa sem povečal tudi območje klavž. V okolici klavž so bile narisane tri mejne črte, pa sem kliknil še imena naselij. Malo pod klavžami je tromeja med Srednjo in Gorenjo Kanomljo in Vojskim, vendar so klavže še zmeraj na Vojskem. Zadevo sem natisnil in pokazal nekaterim Kanomeljcem. Slučajno sem naletel tudi na gorečega lokalpatriota, pa se je začelo. Da jaz nimam pojma, kje je kanomlja, da sem vso stvar ponaredil, da so se na katastru zmotili, pa da bo on šel na kataster in jim povedal kje so meje Kanomlje in bla, bla, bla...

Tisti atlas je pravzaprav skeniran kataster oz. zemljiška knjiga, kar pa je uradni dokument in nanjga nimam nikakršnega vpliva. Včasih so meje postavljene nerazumno, vendar so pač kakor so. Tudi Kanomlja je bila pred 50 leti večja. Proti Cerknem je segala do Goloba, na drugem koncu pa v Čekovnik, zdaj pa je omejena le na našo dolino.

http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso

Slika je postavljena v smeri sever jug
Lepo se vidi streho klavž in jezero za klavžami

Izvor mojega avta

2008-11-29T17:41:00.004+01:00

Za mojo dyano sem vedel, da je uvožena iz Italije, zdaj pa sem dobil dokaz, da je bila v Italijo uvožena iz Španije.
Ko sem bil na izletu v Španiji in sem zagledal morje, sem se brž spomnil na mladinsko nadaljevanko "Modro poletje". Ko sem bil v osnovni šoli, je bila tista nadaljevanka zelo popularna. Mogoče se kdo še spomni oseb iz filma. Fantje so bili Tito, Piranja, Kike, Havi in Pančo. Punci sta bili Bea in Desi, zraven pa sta bila še slikarka Hulia in stari mornar Čankete. (Imena sem napisal fonetično, ker ne znam napisati tiste trapaste "nj" po špansko.)

To so friki iz omenjene nadaljevanke

Nekje sem dobil izzsek iz nadaljevanke, na njem pa se točno vidi, da se Julija vozi z mojim avtom.

Novi sodelavec

2008-11-22T01:14:00.003+01:00

Pa sem ga dobil. Novega sodelava namreč.
Enega lenuha.

Mu ni za zamerit, tak je po naravi.

Delati ga še nisem videl, ko pa je malica na vrsti,

mu predvsem paše pršut, pa salama ali pa mortadela.

Če mu ponudiš kislo kumarico, pa jo gladko odkloni.

Štetkavec!

Izlet v Španijo

2008-11-01T16:02:00.007+01:00

V soboto 25 oktobra smo se naložili na avtobus in se odpravili proti Španiji ali bolj natančno, proti Kataloniji. Vmes smo se vstavili tudi v Monaku, tam smo si (spet) ogledali knežjo palačo (bolj od daleč) nato pa smo šli še v kazino. Tam sem zapravil 13€, vendar jih nisem zaigral, toliko je pač stalo pivo.

Knežja palača

Nadaljevali smo pot in zjutraj prišli v Španijo. Najprej smo se vstavili v Figueresu, kjer se je rodil in je tam tudi pokopan Salvador Dali. Ogledali smo si njegovo galerijo, kjer je obenem tudi njegova grobnica. Brez hecov, tip je bil vsekan.

Dalijeva grobnica

Po ogledu smo nadaljevali do znanega letovišča LLoret de mar, kjer smo se nastanili v hotelu, nato pa smo imeli do naslednjega dne prosto. Hotel je imel bazen, da smo se lahko kopali, zvečer smo raziskovali mesto, predvsem betule.

V ponedeljek smo se zapeljali do barcelone. Najprej smo si ogledali katedralo Sagrada familia, gradijo jo že od leta 1882 in še ni končana. Načrte zanjo je narisal znan katalonski arhitekt Antoni Gaudí.

Sagrada familija

Nadaljevali smo v mestni park Güell nad Barcelono, tudi za ta park je načrte narisal Gaudí. Park je pod zaščito UNESCO.

park Güell

park Güell
Pri tem zmaju se je bilo skoraj obvezno slikat, jaz pa sem pil vodo.

Pot smo nadaljevali na stadion FC Barcelona. Nič posebnega, stran vržen denar za vstopnico, videli pa smo le prazen stadion.

Stadion FC Barcelona

Nadaljevali smo na Montjuic kjer so bile leta 1992 Olimpijske igre. Takrat je prvič nastopila slovenska reprezentanca.

Olimpijska plamenica

Olimpijski stadion

Sledil je ogled akvarija, zanimivo je to, da ti nad glavo plava morski pes.

Murski pos

Po ogledu akvarija smo se odpravili na Ramblo, to je ena bolj zanimivih ulic v Barceloni, kot Čopova v Ljubljani. Vodič na je ves čas strašil z nekimi žeparji, vendar niso nikogar od naših okradli.

Živi kipi na Rambli

Spomenik Kolumbu

Po Rambli smo se vrnili v hotel, nekatri so potem šli na ogled flamenka, nekateri pa smo ostali v LLoretu.

V torek smo šli najprej v vinsko klet Codorniu, kjer pridelujejo penine, po Katalonsko se reče kava, klet se nahaja v petih etažah, dolga pa je 36 km. Pridelajo 60 miljonov steklenic letno. Zalagajo pa tudi zmagovalce pri Formuli 1.

Vinska klet

Na ulici sem opazil eno čudno vozilo

Volkswagen group

Ogledat smo si šli Montserrat, to je hrib, kjer imajo v samostanski cerkvi črno madono, ki je zavetnica Kataloncev. Malo nam je nagajalo vreme, če ne bi šli z vzpenjačo še na vrh hriba.

Samostan Montserrat

Zvečer smo šli na viteške igre, tam so nam postregli z juho in piščancem, vse pa smo jedli brez pribora. Po viteških je bil še ogled flamenka, živi dolgčas, nato pa povratek v hotel.

Viteške igre

Flamenko

Zadnji dan smo lahko malo dlje poležali, sledila je vožnja do Girone in nato z letalom do Brnika. Z letalom sem se sicer že vozil, tudi sam sem pilotiral, vendar pa sem bil v potniškem prvič. Prvič pa sem tudi srov pa letu.

Nad Slovenijo

Spanija

2008-10-26T14:59:00.001+01:00

Lep pozdrav iz Spanije, slike pa pridejo pozneje, ker ne dela citalec kartic.

Darilce

2008-10-22T11:01:00.005+02:00

Točno takega lipicanca so podarili britanski kraljici.

Izlet v Pariz - ponovno

2008-10-14T17:50:00.007+02:00

Letos je izlet v Pariz organiziral Citroën klub Slovenije. V planu je bil ogled citroenovega konzervatorija in pariškega avtosalona. No, tega zadnjega sem prav z veseljem preskočil, saj me novi avti ne zanimajo, dolgonoge lepotice pa lahko vidim tudi na koledarju.
Z nami je šel tudi en Francoz, sicer član našega kluba, upali smo, da bo prevzel vlogo turističnega vodiča, pa se je naredil Francoza, saj je bil, kot večina, tudi on prvič v Parizu, pa še slovensko ne zna.
V četrtek smo se dobili v Ljublani, od koder smo krenili preko Strasbourga v Pariz. Po nočni vožnji smo dopoldne prispeli v Pariz in šli direktno v konzervatorij. To je tovarniški arhiv, kjer imajo spravljene vse modele avtov, ki so jih naredili. Tam jih popravljajo, restavrirajo in vzdržujejo.Fotografiranje je bilo dovoljeno, vendar le za lastno uporabo in ne za javno objavo, tako, da da bom objavil le fotografije, ki sem jih posnel zunaj.
Eden prvih prototipov. Ob začetku prve svetovne vojne so jih skrili za lažno steno na nekem seniku, odkrili pa šele leta 1990.

Ta avto mi ni čisto znan, videti pa je kot nekekšen dirkalni CX.

Puščavsko vozilo, ki so ga izdelali namensko za snemanje filma. Pa ne vem katerega.

Po salonu je sledil obisk citroënovega butika C42 na Elizejskih poljanah in nato prosto po Parizu. Odločili smo se za vzpon na Eifflov stolp. Za čakanje na dvigalo ni bilo časa, zato smo se povzpeli po stopnicah na drugi plato.

S tem pa je dirkal Sebastian Loeb

To sliko sem poslikal na drugem platoju Eifflovega stolpa, prikazuje pa Evropsko unijo. Na povečavi se bolje vidi, kje je Slovenija.

Zvečer smo se odpravili do hotela z zvenečim imenom PREMIERE CLASSE. Hotel je bil sicer čist, vendar so bile sobe bolj podobne zajčnikom. Sam hotel se nahaja vsaj 20 km iz Pariza, zato ni bilo nič z nočnim doživetjem mesta. Zraven hotela je bil majhen bife in trgovina, last nekega Maročana. V bifeju je imel hitro hrano in zraven hrane stregel le brezalkoholne pijače, zato nas je poslal kar v svojo štacuno, naj si tam kupimo pivo in pridemo nazaj v bife. Seveda nismo imeli nič proti in zabava je trajala, dokler mu nismo izpraznili vsega hladilnika. Na koncu je priznal, da v devetih letih, odkar ima lokal, še ni doživel kaj podobnega. Dopoldne, ko smo odhajali, pa je imel še zmeraj zaprto.

Lokalček pri Maročanu Hasanu. Naš sekcijski predsednik Matija je šel s to temnopolto punco plesat, za lon pa ji je častil pico.

Ko smo prišli spet v Pariz, so šli nekateri na avtosalon, večina pa na ogled mestnih zanimivosti. Skupina sedmih se nas je odločila, da gremo pogledat razstavo ob 60 letnici spačka. Z metrojem smo se odpeljali na drugi konec mesta, v Mesto znanosti, kot se razstavna hala imenuje. Na metroju ni šlo brez lokalnih klošarjev, eden je igral na trobento, baba pa je narodu obirala denar. Nekdo iz naše skupine pa je bil malo hud in je rekel, da mu jo bo zvil in v rit zatlačil, če še enkrat zatrobi.
Po Mestu znanosti nas je zagrabila lakota, zato smo se odpravili na pariško specialiteto kebab. Ravno pri kosilu smo izvedeli, da je v prometni nesreči umrl Jörg Haider. No, pa je še en lopov šel svirat kurcu. Popoldne smo se sprehajali ob Seni, kjer je bolšji sejem, na koncu smo prišli pred katedralo Notre Dame, kjer sem ostalim pokazal, kje je točni center Pariza. Počasi smo se odpravili proti avtobusu, spet je sledila nočna vožnja domov.
Mesto znanosti

Mirage v Mestu znanosti

Center Pariza pred katedralo Notre Dame

Erotični koledar

2008-10-01T15:45:00.006+02:00

Prvega v mesecu pride zmeraj na vrsto obračanje koledarja v delavnici. Kot večina delavnic, ki so rezervirana pretežno za moška dela, imamo tudi mi na steni nekaj koledarjev z nagimi babami. Eden ima naslov "Lepotice 2008"
S tem koledarjem je bilo vse lepo in prav do prvega septembra, ko sem obrnil stran na koledarju, se je prikazala ta spaka. Verjetno kakšna poceni ukrajinska vlačuga. Ne vem po kakšnem kriteriju je to lahko lepotica, v vsakem porniču so lepše. Zato sem obrnil kar nazaj na avgust.

Katastrofa št.1

Danes je prvi oktober, jaz sem že veselo obrnil koledar, da bi preskočil septembersko coprnico, a glej ga vraga, na oktoberski strani se je pojavila še hujša prikazen.
Katastrofa št.2

Na koncu mi ni ostalo drugega, kot da sem obrnil koledar na julij, kjer je vsaj ena normalna ženska.

Jesensko srečanje

2008-09-23T09:10:00.003+02:00

Tokrat se je jesensko srečanje dogajalo v Zgornjem Dupleku pri Mariboru. Vsak, ki je prišel na recepcijo, je plačal 5€ vstopnine, v to je bila všteta tudi hrana, niso pa nam povedali, da bomo morali v soboto sami kuhati. Kot rečeno, je v soboto vsaka sekcija izbrala svojo ekipo, za šefa kuhinje sem bil tokrat jaz in lotili smo se tekmovanja v kuhanju golaža. Ker smo imeli največji kotel, smo dobili tudi največ sestavin, tako, da smo se morali kar potruditi. Na koncu smo zasedli tretje mesto, čeprav je bil naš golaž absolutno najboljši, vendar je puncam, ki so ocenjevale, težko dopovedati, da je treba v golaž dodati tudi pol kile pekočih feferonov. Ima, da žge! Za večerjo so bili degustacijski krožniki vseh golažev. Tokrat je večer minil brez glasbene skupine, zakurili smo ogenj, ker zeblo, nekaj kitar in kakšne orglice, pa je bilo spet veselo.
V nedeljo smo se odpravili proti domu, vabljeni smo bili na Gospodarsko razstavišče, na sejem Codelli, jaz se ga sicer nisem udeležil, mogoče drugo leto.

Prizorišče dogajanja

Panoramska vožnja s pujsom

Šef kuhinje

Kuharski pomočnik Šiško

Večerna zabava

Sprememba fotografije

2008-09-21T23:03:00.002+02:00

Malo sem se igral s fotografijami.

Originalna fotografija
Ker je kajenje zame preteklost,sem moral spremeniti fotko

Nekadilec

2008-09-18T19:04:00.003+02:00

V soboto bo minilo eno leto odkar ne kadim. Nekje sem prebral, da sem do enega leta nekdanji kadilec, po enem letu pa sem nekadilec. Pa da ne bo pomote, nisem prenehal s kajenjem zaradi kakšnega blesavega zakona, pač pa striktno zaradi zdravja. Med drugim tudi ne verjamem, da je pasivno kajenje lahko škodljivo, vsaj do zdaj ni bilo narejene nobene NEODVISNE študije o nevarnosti pasivnega kajenja. Moram pripomniti tudi to, da v obeh svojih avtih dovolim kaditi in tudi v lokalih mi je bilo prijetneje, ko je dišalo po tobačnem dimu, kot pa zdaj, ko smrdi po prešvicanih telesih in po poceni parfumu lokalnih vlačug!
Škoda, ker sem se prepozno spomnil na cigaro iz Dominikanske republike, preden sem prenehal, bi lahko pokadil še tisto, zdaj pa je prepozno.

Sicer bi pa to lahko pokadil za obletnico!

Ohcet

2008-09-09T10:40:00.007+02:00

Po dolgem času spet en pester vikend, zgodila se je namreč ohcet, pa smo jo fantje iz Kanomlje in Krnic začinili s staro tradicijo. Poročila sta se Simona iz Bazavika v Spodnji Kanomlji in Jakob iz ... ne vem točno, ampak mislim, da iz okolice Loža.
Vsa stvar se je začela že v petek s postavljanjem mlaja. Malo sem zamudil in ko sem prišel na prizorišče, sta bila mlaja že pripravljena, le jame so bile še za skopati. Iz nekih čudnih razlogov sem se lopate in krampa nekoliko branil, sicer pa nas je bilo pa dovolj za kopanje jame. Kasneje se mi je tisto verjetno maščevalo, ker sem dobil po glavi škarje za postavljanje mlaja. Nič hudega, saj sem imel čelado-vgrajeno.
Drugi dan smo se spet zbrali na isti lokaciji, kjer smo pričakali kolono s svati. Ocenili smo, da nam mora ženin dati 48200 € za nevesto. Začelo se je barantanje, vsake toliko pa je ženin moral opraviti tudi kakšno nalogo. Najprej je moral na gate prišiti gumb, previti je moral dojenčka, igrati na razglašeno kitaro in za konec sta s pričo žagala drva. Pri tem sem jima bil v pomoč s tem, da sem jima na orglice igral A JE TO. Ženin je naloge opravil tako dobro, da smo mu spustili ceno na 1000 €. S to ceno smo se tudi vsi strinjali, tako, da je ohcet lahko šla naprej.
Pred cerkvilo smo jim še ovili avte v papirnate brisače, nato pa smo se odpravili domov na priprave za zaključni del.
Ob desetih zvečer smo se dobili Pri Budanjcu, vsi naravnost izpod tuša, sveže obriti in štmano oblečeni. Prevoz do Hotedršice, kjer je bila ohcet, je bil organiziran, ob polnoči pa smo šeškarji stopili na prizorišče, seveda smo prinesli tudi darilo. Tam smo ostali do šestih zjutraj, sledil je še povratek domov in celodnevno spanje.
Vso srečo mladoporočencema.
Mlaja smo postavljali pozno zvečer, ob umetni luči

Čakanje na ohcetarje

Imeli smo svojo muziko

Glavni pogajalci

Ženin in nevesta

Ena od nalog za ženina
Oblekli smo ga v haljo, da se nebi opackal

Čudovita darilca

Srečna mladoporočenca

Začetek šole

2008-09-05T15:23:00.003+02:00

Sem dobil komentarje, da napišem kar hecne poste, da se človek lahko smeji ob branju.
Danes bom napisal nekaj bolj resnega, čeprav malo pozno.

S prvim septembrom se je zopet začela šola, pa to zame ne bi bilo niti pomembno, ampak tokrat je začela obiskovati šolo tudi moja najljubša nečakinja Maša (eh, pa najljubša, saj je vendar edina!). Brez prepotrebnega besedičenja, Maša, želim ti vse najnaj pri tvojem formalnem izobraževanju.

Zanimivo je tudi, če kdaj omenim, da grem k Maši v Idrijsko Belo, me sprašujejo, od kdaj je tam cerkev in če vprašajo mojega brata, če je veren, brž pove, da je vsak dan pri Maši.

Maša, nasmešek prosim

Mizarnica

2008-08-30T12:43:00.004+02:00

Naročen sem na revijo National geographic, v zadnji reviji pa so objavili sliko, ko je prišel centralnoafriški cesar Jean Bedel Bokassa na ogled Slovenijalesa. Prvi tuji državnik v naši vasi. Baje, da je bil tip kanibal in da je najraje jedel bele otroke, kot mi odojka. Dober tek. Dogajalo pa se je to okoli leta 1970.

Zeljševka

2008-08-27T12:29:00.003+02:00

Ker sem danes za kosilo kuhal joto, sem se odločil, da zraven spečem zeljševko. Stroj za peko kruha mi je zmešal testo, na vrtu pa sem nabral drobnjak in luštrk. Na zvaljano testo sem najprej namazal praženo čebulo, ki sem jo prepražil v svinjski masti in ocvirkih (sam holesterol), potresel narezan drobnjak in luštrk ter popopral. (I jedna žlica vegete-ne, ne, se hecam). Stvar sem zrolal in fuknil v pečico za 50 minut pri 180 °C. Ko je bila zeljševka pečena, niti slučajno ni izgledala lepo, pa tudi malo preveč se mi je zapekla, zato sem jo po vrhu namazal s putrom. Ker sem zadevo pekel prvič, mi je pol oproščenega, to pa je izgled, saj okus je bil namreč odličen. Par kosov zeljševke in taler zelja, pa sem bil sit kot boben.

Priprava

Končni izdelek

Oglarska nedelja

2008-08-26T09:49:00.003+02:00

To nedeljo se je zgodila tradicionalna Oglarska nedelja. Takih prireditev je po svetu dosti, tudi videl sem jih precej, ta pa je bila po kvaliteti zelo visoko, vsaj za moje pojme. Program je bil pester, za oko, uho in želodec. Kako je letos potekalo tekmovanje ne vem, lani pa so morali nositi oglje od oglarske kope do idrijskega rudnika. Jure in Niko sta v skeču pokazala, kako iz narediš lok iz gozdarske žage in streljaš krompir v žerjavico. Nastopili so tudi rogisti iz Kresnic, vsak njihov rog je unikat, igrajo pa zelo usklajeno. V ponudbi je bila tudi vožnja z zapravljivčkom, ki sta ga vlekla ponija. No, vožnjo so kmalu zaključili, ker je en konjiček popizdil in znorel, pri tem pa je polomil vlečni drog. Ni kaj, strup je v majhnih flaškah! Sledila je zabava z ansamblom Dori od poznih ur. V kulinarični ponudbi pa je bila zraven balkanske klasike tudi koruzna in krompirjeva polenta s kislim mlekom.

Kresniški rogisti z rogovi iz drevesnih korenin

Fijakar s poniji
Majhni vendar močni

Fant z mladim ponijem
Konjiček izgleda simpatično, vendar je žleht kot satan

Kulinarika-polenta

Oglarjeva koča

Prfarski štrukljevec

2008-08-16T11:31:00.003+02:00

Tradicionalni Prfarski štrukljevec.
Tradicija, ki izhaja še iz prejšnjega stoletja.
Tradicija, ki izhaja iz leta 1995.
Prej za veliki šmaren v Spodnji Idriji sploh niso kuhali štrukljev.
Zdaj pa tudi ne!

Sicer pa to sploh ni važno, glavno je, da se narod zabava.

Taborniki so pripravili lokostrelstvo
Puščica v sredini je moj strel!
Gasilci so pripravili zalivanje rož
Zvečer pa velika vrtna veselica pod šotorom
Zabavali so nas the čuki band
Striptiz pa je odpadel

Iron Maiden

2008-08-13T20:23:00.002+02:00

Ob zdajšnjem koncertu Maidnov v Splitu sem se spomnil, kako je bilo pred leti, ko so imeli koncert v Izoli. Toliko sem ga imel pod kapo, da sem v trenutku, ko smo prišli na stadion, zaspal. V bistvu sem mislil samo malo podremat. Naenkrat me zbudi varnostnik, vprašam ga, kdaj se bo začel koncert, pa mi pove, da je koncert zaključen. Mislil se si, saj bo še priložnost, no zdaj je mimo že tretja, no, pa naslednjič.

Robinzonsko čolnarjenje po Kolpi

2008-08-07T11:27:00.013+02:00

Končano je tridnevno robinzonsko čolnarjenje po Kolpi. Avanturo smo začeli v Srednjih Radencih, kjer smo naložili čolne, organizator Tine pa nas je zapeljal 60 km do Bosljive Loke in ker se je večerilo smo se odločili prespati kar tam. En domačin nas je povabil domov na sangrijo, More pa je ugotovil, da je tisto navaden kompot.
Drugi dan smo se najprej spustili do Broda na Kolpi. Na hrvaški strani smo zagledali napis bife, zato smo šli okoli carinarnice v bife. Ilegalno čez šengensko območje na očeh carinikov in policajev, ki so malo čudno gledali, vendar so nas pustili pri miru. Sledil je še spust do Fare, kjer smo skuhali makarone in prenočili.
Zjutraj smo obrali trgovino pri Fari, saj smo jim namreč pobrali ves pir.
Preden smo se spustili naprej po Kolpi, je Tine pripeljal en kombi italijanskih skavtov, ki so se šli podobno avanturo kot mi, vendar nižje po Kolpi. Sledil je spust do Zlatkota, to pa je na hrvaški strani, kjer smo se tudi vtaborili. Zraven nas so postavili šotore tudi Italijani, oni so zvečer ves čas nekaj molili, od nas pa je vsake toliko priletela kakšna porka putana, pa se je izenačilo.
Zadnji dan pa nam je najmlajši udeleženec zbolel, zato sem poklical Tineta, da naju je prišel iskat s kombijem in naju peljal na cilj. Zame je bila letošnja avantura končana, ostala je še pot proti domu.

Kogar stvar zanima, si lahko ogleda naslednji link, meni je tak dopust dosti boljši, kot pa poležavanje ob morju in spanje v apartmaju. http://www.kolpa-adventures.com/

Prostor za kampiranje v Bosljivi Loki

Zjutraj pred štartom. Moj čoln je točno označen.

Počitek na Kolpi
Spust po brzicah

Prostor za kampiranje pri Fari
Prostor za kampiranje pri Zlatkotu

Skavte učimo, kako se zakuri ogenj

Fiš piknik

Tu pa se je moja avantura predčasno končala

Končno dopust

2008-08-02T18:24:00.003+02:00

Pa sem spet dočakal dopust. Letos bo to malo bolj aktivno in ker delam tranzverzalo, sem se podal na Raduho. Okoli Raduhe so trije tranzverzalni žigi, vendar so tako čudno razmetani, da je bil kar napor, da sem jih dobil. Popoldan sem se z avtom pripeljal na višino približno 1400 metrov, do prve koče je cca. 15 minut hoje (koča na Loki 1520 m), nato 2 uri do vrha (2062 m), sledil spust na drugo stran do koče v Grohotu (1460 m), kjer sem prenočil. Oskrbnik je takoj vedel, da sem Idrc, ker da govorim čisto po solčavsko.

Pogled z vrha Raduhe proti koči v Grohotu

Pogled, kam se je treba spet povzpeti (vsek med obema vrhoma)

Drugi dan sem se moral znova povzpeti skoraj na 2000 metrov in tudi spustiti do avta in ker sem bil že tam, sem obiskal še Snežno jamo. Gre za eno najstarejših jam na svetu, saj je stara 12 miljonov let. Malo čudno se sliši, sredi poletja sem se oblekel v dolge hlače in bundo, kajti temperatura v jami je od -2 pa do +3 stopinje. Odločitev glede obleke je bila pravilna, za vsak slučaj pa je dobil vsak obiskovalec na koncu jame še enega TAKRATKEGA.

Snežna jama (ledena stebra). Tam, kjer je zapičena ograja, je led debel 12 metrov.

Moram pa pohvalit hrano v obeh kočah. Bilo je okusno, pa čeprav le ričet in jota, bila pa je tudi porcija za enega tapravega deca,to jim pa moram priznat.

Če sem že pri aktivnosti, jutri se s prijatelji odpravljam na Kolpo, kjer se bomo šli robinzonsko čolnarjenje. Tri dni nas sploh ni!

O, lenoba, lenoba...

2008-07-25T16:44:00.005+02:00

Vem, da je dosti blogerjev, ki trdijo, da nimajo časa za pisanje, no, jaz ga imam, vendar se mi ne ljubi pisati. Tudi idej imam veliko, pa vseeno odlašam s pisanjem. Tokrat sem bil opozorjen, da sem na svoj blog že malo pozabil, zato bom objavil manjši prispevek, za naprej pa upam, da mi bo lenoba popustila.
V začetku leta sem prišel na trapasto idejo, da bi izdeloval pudlje iz balončkov. Rečeno storjeno. Kupil sem vso štacunsko zalogo balončkov in začel z izdelavo. Uspelo mi je že v prvem poskusu, saj stvar sploh ni komplicirana, le razmerja pri psu so bila malo čudna, zato je izgledal kot križanec z zajcem. Sicer pa vaja dela mojstra, tako da zdaj stvar že dovolj dobro obvladam,da bi lahko naštudiral še kaj drugega.
Največji problem pa je napihovanje, imam svoj sistem napihovanja, vendar je trebe imeti vseeno močna pljuča. Še dobro, da ne kadim več!

Končni izdelek

Nove objave

2008-06-17T10:11:00.003+02:00

Nekaj dni nazaj sem bil opozorjen,da bi lahko spet kaj objavil. Se opravičujem,ker nisem objavljal,vendar mi je crknil računalnik. Takrat ni veliko manjkalo,pa bi treščil kišto skozi okno. Najprej so me pet mesecev jebali telekomovci,ker niso hoteli vključit ADSL,ko pa so mi priključili,mi je crknil računalnik. Prekleti Kitajci.(Tudi jaz ne bi delel kvalitetno,če bi zaslužil pest riža na dan.) Računalnik bom sicer dal popravit,vendar sem si za vsak slučaj nabavil novega,ki bo kasneje bolj v rezervi.

Moja nova pridobitev

JEST vs.TELEKOM 2:0

2008-05-15T14:48:00.002+02:00

Čeprav so telekomovci trdili da pri meni ni možno vzpostavit ADSL linije,so si sami dokazali da je to mogoče. Pritožba na APEK je zalegla,očitno so ugotovili,da mislim resno. Hitri internet so mi obljubljali tri leta,vendar niso nikoli rekli kdaj bo. Ob novem letu sem jih imel poln k...c (kurac),zato sem začel z drugo taktiko.Če prošnje ne zaležejo,je treba začet ukazovat,zato sem jih klical tudi večkrat na dan,seveda na brezplačno številko,počasi so me bili siti in so verjetno ugotovili,da se me najlažje rešijo,če mi omogočijo ADSL. Kodo in šifro za vključitev sem že dobil,čakam še modem in naslednji teden sem spet na liniji.

Prvomajsko srečanje Citroën kluba

2008-05-09T09:59:00.004+02:00

Letos srečanje ni potekalo v Lanterni,kot prejšnja leta ampak v Zlatnih stijenah pri Puli. Stvar se je že začela zelo čudno,pozabil sem napotnico,brez katere ne bi dobil ključa od apartmaja. Na napotnico sem se spomnil šele v Postojni. Z mano je tokrat potoval Čips,on se je spomnil,da je Šiško še v Spodnji Idriji in da lahko prinese napotnico. Eno uro po prihodu v Zlatne stijene sem dobil tudi napotnico,v vmesnem času pa sem si ogledal veliko trdnjavo na vrhu hriba nad naseljem. Zvečer je bilo treba počakati še ostale dopustnike iz našega apartmaja,saj so oni imeli makarone,jaz pa kuhan golaž.

Za prvi maj smo se že dopoldne odpravili na tržnico v Pulo,vendar je bila,razen dveh zelenjavarskih šiptarjev,popolnoma prazna,parkirišče prav tako. Imeli smo čas,zato smo si šli ogledat areno. Sicer sem bil tam že v osmem razredu,ampak sem hotel še enkrat videt to čudo. Vstopnina je bila še kar draga,imeli pa so tudi študentovski popust. Jaz in Čips sva kupila navadni karti,Tine,nekdanji španski borec,pa je zase in za Janzeka kupil študentovski. Predstavil se je kot španski študent in rekel "dos entradas para estudiantes". Seveda babi ni bilo nič jasno,pa mu je hitro uturila študentovske.
Zvečer so prišli še nekateri prijatelji,prinesli so mi raženj,katerega sem tudi pustil dom.Nekoč so taki pozabljivosti rekli tudi,da greš brez tiča na ohcet.

Drugi maj pri Hrvekih ni več praznik,zato v Puli skoraj ni bilo kam parkirat,tržnica polna,dobili smo mlado čebulo,paradižnik in kumare,zelenjavo,ki paše k roštiljadi. Popoldne je bila na vrsti vožnja v ringu,pa se mi ni ljubilo vozit,niti gledat,raje sem si ogledal obalo in malo podoživel zaključni izlet v osmem razredu.

Tretjega maja se sploh ne spomnim,se pa toliko bolj četrtega,saj sem bil tako skurjen,da je nazaj peljal Čips,jaz pa sem sedel zraven in se smilil samemu sebi.

Utrdba nad Zlatnimi stijenami. Mislim,da je avstroogrska.

Puljska arena

Kamnita plaža

Na koncu si je tudi avto zaslužil počitek

Nova pridobitev

2008-04-22T12:07:00.004+02:00

Idrijski spačkar št.1 (Boški),je včeraj pokazal novo pridobitev.Ponavadi je to kakšen star Citroën,tokrat pa je stvar živa,je skoraj konj,vendar ne preveč plemenite pasme. Starejša se imenuje Miša,mladič pa je Miško. Oglašata pa se z IA.

Pomjan 2007

2008-04-19T12:25:00.004+02:00

Vas Pomjan leži približno 300 metrov nad morjem in nekaj kilometrov od morja. Koperska sekcija Citroen kluba Slovenije je organizirala spomladansko srečanje,ki se je dogajalo nad omenjeno vasjo. Bolj točno na konjskih pašnikih. V spominu so mi zato ostale predvsem muhe,ki jih je bilo več kot v Godoviču. Že pred prihodom so nas obvestili,da na samem mestu ni sence,nič hudega,zato pa so tende. Soboto so nam namenili za kurjenje bremz,saj smo se spustili do Kopra,v tovarno Tomos,kjer so izdelovali prve jugoslovanske spačke. Ker smo pač senzacionalni,so nas prišli snemat iz TV Kopra in iz POP TV. POP TVjevci so potem posneli še dva prispevka na račun Četkotovega pujsa. Zelo zanimivo se mi je zdelo,ko smo se vračali iz Kopra,ko smo se vsi skupaj ustavili v prvi betuli,brez da bi se kaj zmenili.Tipično za nas.
Ob vseh teh srečanjih ugotavljam,da jih je premalo!

Postrojeni pred Tomosom

Citroënarski podmladek
Eden od mulcev misli,da je baba.

Prijetna senca pri Četkotovem pujsu

Mr.ex-president's family
Ker smo bili na konjskih pašnikih,smo bili vsi oblečeni bolj ali manj po kavbojsko.

Počitek po dobrem kosilu

Atrakcija

Filmi

2008-04-12T12:50:00.006+02:00

No,pa poglejmo,kje v filmih se nahajajo "naši" avti.

Mr.Bean na počitnicah
Mr.Bean se je zgubil nekje na francoskem podeželju
Ratatouille
V tej risanki je kar nekaj starih citroënov,na sliki DS,drugače pa v filmu "nastopata" tudi spaček in pujs
Riba imenovana Vanda
Sladke sanje
Na sliki pa je Boškitov spaček. Snemano v Idriji zraven Nebes

Velika avantura
Citroënov kamiončin,ki ga je poganjal lesni plin.Ob boku ima pritrjen razvijalec za lesni plin.

Balkan ekspres

Še enkrat Velika avantura
Ena boljših komedij s francosko legendo Louisom De Funesom

Zona somraka

Še en film z Louisom De Funesom,vendar ne vem naslova,se pa po avtih vidi,da je nekaj v zvezi z mafijo.

Samo za tvoje oči
James Bond dirka s spačkom

Goldeneye
James Bond stoji zraven Sančotovega CX-a.

JEST vs. TELEKOM

2008-04-09T00:40:00.002+02:00

1 zame:0 telekom
Ker mi niso hoteli postavit ADSL interneta,sem ubral druge strune. Stvar je taka,da morajo po zakonu vsakemu,ki zaprosi za navadni telefonski priključek,le tega tudi priklopit. Poslal sem jim vlogo,pa so mi spet odpisali,da stvar ni mogoča,naštevali vse mogoče in nemogoče argumente, ampak mene to splooooooh ne zanima. Namreč,zdaj imam v roki papir,za katerega so mi že v APEK-u (agencija za pošto in elektronske komunikacije) naročili,da si ga pridobim in naj ga pošljem njim,ker nato oni izdajo odločbo,da se mi vzpostavi linija v 30 dneh!
Kaj sledi po 30 dneh ne vem,se pa bom pozanimal in takoj tudi objavil.

Kubed 08

2008-04-07T12:55:00.003+02:00

No,pa smo spet dali Kubed skozi. Spet kot prejšnja leta,le da je bil letos poudarek na nekaterih težavah. Avto mi je dvakrat crknil,prvič mi je zmanjkalo benca,drugič pa so odpovedale zavore. Pošlihtali smo itak vse,saj smo sami mački.
Večja težava pa je nastala,ko se nam je začel slinit en zabit Kanomeljc,ki sliši na ime U.K. ,sicer bi lahko njegovo ime objavil,saj teh stvari ne bere,verjetno je nepismen. Tipu smo že v Spodnji Idriji povedali,da ga ne maramo in da naj ne hodi za nami kot smrt za bolnikom. Niti pod razno mu nisi dopovedal. Že pred nami jo je pobral v Kubed,da ja ne bi kaj zamudil,tam se je vsiljeval našim prijateljem,če se je nam preveč približal,smo ga nagnali in mu tudi povedali,da se nam ne sme približat na 10 metrov. Drugi dan smo se odpravili do Snake bara v Koper. Nad Koprom mi je zmanjkalo bencina,zato smo malo pavzirali,v tistem nas spet prehiti omenjeni slinež,vendar je prišel v Snake bar,ravno ko smo se odpravljali proti domu.Nekje je pač zalutal. Na poti nazaj nas je popolnoma zgrešil,tako da smo imeli mir pred njim. Stvar je zelo moteča,če se ti nalima en tak kreten in mu sploh ne moreš ničesar dopovedat.Diamantna trdoglavost. Za naslednje srečanje sledijo radikalni ukrepi.

Relaksacija z žlikrofi,pivom in glasbo

Utrdba nad Kubedom
Kubed z utrdbe
Na koncu smo se vstavili še na Socerbu. Lep razgled na Trst

Lanterna 07

2008-04-02T21:05:00.005+02:00

Kot vsako leto gremo Spačkarji za 1. maj na morje. Bolje rečeno,za 1. maj imamo vseslovensko srečanje in to na Hrvaškem! V turističnem naselju Lanterna. Na takem srečanju se odvija tudi pester program in v tem programu je tudi večer sekcij. Citroen klub Slovenije je razdeljen na več lokalnih sekcij in vsaka pripravi za večer sekcij svojo kulinarično specialiteto. Ker spadam pod Goriško sekcijo,smo zato zmeraj pripravljali primorske specialitete,predvsem joto.("specialiteta":)).Lani pa je Boški (no.1 Spačkar na Idrijskem) prišel na idejo,da bi na večeru sekcij predstavili Idrijo. Z izdelovalci se je dogovoril,da bi nam sponzorirali vsak par kil žlikrofov. Ko sva pred srečanjem nabrala vse te žlikrofe,se je številka ustavila pri 3200. Na dan odhoda smo žlikrofe porazdelili po avtih,še vedno globoko zmrznjene v hladilnih torbah. V lanterni smo jih porazdelili po apartmajih,kjer so čakali še dva dni v zmrzovalnikih. Končno je nastopil večer sekcij,pripraviti je bilo treba še omake. Za to delo smo angažirali Kobalova iz Ljubljane,ki sta pripravila pečenkino omako(iz kocke),ocvirke in za vegetarijance omako iz gorgonzole in kisle smetane. Aja,vegetarijancem smo pozabili povedat,da je nadev v žlikrofih zabeljen s svinjsko zabelo,sicer pa ni nikomur škodovalo. Drugi člani sekcije so mi priskrbeli plin,gorilec in lonec,nato pa se je kuhanje začelo. Obiskovalci so bili nad žlikrofi zelo navdušeni,še posebej gostje iz Srbije,ki so s sabo jemali tudi recepte,ki smo jih dobili za promocijo. Na koncu sem par vreč žlikrofov prihranil še za naslednji dan,da je imela naša klapa v apartmaju vsaj kaj za kosilo.
Letos se od Lanterne poslavljamo,saj nam ne morejo več zagotovit 700 postelj,kot prejšnja leta(naredili smo jim dobro promocijo). Nova lokacija za prvomajsko srečanje so Zlatne Stijene pri Puli,za nekaj časa sem verjetno rešen kulinaričnih podvigov,čeprav sicer rad kuham.

P.S. Poročilo iz ZlatnihStijen sledi po Prvem maju.

P.S. Leta 2006 sem v Lanterni ponujal pijačo,ki se imenuje MEĐIK POVŠN (moja specialiteta)
recept pa je sledeči: steklenička tabaskota in pol litra žganja,pretresi,ne premešaj. Pa previdno,stvar je močna!

Čez dan roštiljada

Zvečer beach party

Večer sekcij

Luksus

2008-03-31T21:03:00.000+02:00

Ko kdaj gledam oglase za rabljene (pa tudi nove) avtomobile,večkrat vidim pod dodatno opremo stvari,ki so za mene poplnoma brezpotrebne,pravzaprav si jaz predstavljam udobje čisto po svoje.

Električni pomik stekel. Pri diani imam sicer šipe na knof,vendar ni nobene elektrike. Primem knof in ga potegnem-šipa je odprta.
Klima. Ja kateri cepec se je pa to domislil? Odpreš streho in te rahla sapica prav lepo hladi tudi v najhujši vročini,pa še za zdravje ni tako škodljivo kot klima. Kabriolet je zakon!
Servo volan. Potuha za babe. Jaz imam na volanu bunko in imam eno roko vedno prosto,volan pa je že po naravo precej mehak,saj so ozke gume in tudi avto ima le 600 kil.

Pod moje udobje spadajo še soliden avtoradio,CB postaja in GPS navigator.

Po tleh bi bilo potrebno malo počistit,pa se mi ne ljubi!

Slika na profilu

2008-03-30T14:01:00.000+02:00

Ta slika,ki je objavljena na profilu,je zgodovina. S kajenjem sem prenehal pred pol leta. Bilo je težko.ampak mi je vendarle uspelo. Ker je tista slika že stara,objavljam eno bolj aktualno!

Kubed 2008

2008-03-27T13:03:00.000+01:00

Spet se približuje začetek aprila,ko začnemo spačkarji svojo sezono. Za nekatere je prav Kubed nad Koprom prvo srečanje v letu. Program je sicer vsako leto isti,vendar se ga ne naveličamo. Čez dan roštiljada,dobro poplaknjena,zvečer pa kalamari na žaru in bend,ki nabija do jutranjih ur.

Slike so od lani!

Zaključek bloga

2008-03-06T21:33:00.000+01:00

Konec meseca bom zaprl blog,saj ne morem normalno objavljat,ker mi telekomovci nočejo priklopit ADSL (naj crknejo). Prosim jih že tri leta! Povezava prek mobilnoka je prepočasna,saj pri nas ne obstaja omrežje UMTS. Odkrito se sprašujem ali smo mi na provinci kaj manj vredni in čeprav smo po zakonu vsi enakopravni,se mi zdi,da so nekateri enakopravnejši od drugih.

2008-02-08T17:19:00.000+01:00

Končno sem se spet priklopil na ADSL. Sem že mislil,da bom zbolel,ker toliko časa nisem imel dostopa do interneta. (Pa naj še kdo reče,da to ni odvisnost.)
Glede na to,da je danes praznik,sem si privoščil športni dan na smučišču Cerkno. Res se mi ne da pisat,utrujenost dela svoje,zato bi raje objavil nekaj fotk.
Ker pa je danes Prešernov dan,si bom privoščil malo heca na njegov račun. Ugotovil sem, da če bi bil Italijan,bi bil Francesco Tropolargo,če bi bil Francoz,bi bil Francois Troplarge,Nemec-Franz Zubreid,Anglež-Frank Toowide,Američan-Frank XXL.

Crknila povezava

2008-01-19T16:52:00.000+01:00

Se vsem opravičujem,ker ne objavljam,to pa zato,ker je crknila ADSL povezava.Upam ,da se bo stvar kmalu uredila. Še ta post sem moral napisat Pod skalco.

Betoniranje

2008-01-11T17:07:00.000+01:00

Nekoč se je šef spomnil,da bi mu lahko pomagal pri gradnji vikendce,namesto da pridem v službo. Jaz sem ponudbo z veseljem sprejel,saj sem si tako delo predstavljal bolj kot rekreacijo,vendar se je izkazalo ,da je mešanje betona zelo naporna zadeva.

Primer Feliks Langus ali Kako ujeti svobodo

2008-01-10T21:20:00.000+01:00

Mogoče se še kdo spominja filma,ki sem ga napisal v naslovu. V glavni vlogi je igral Boris Cavazza,igral pa je zblaznelega šoferja Langusa. Ko je Langus nekoč vozil tovornjak proti Logatcu je v svoji bolni pameti videl tablo z napisom v cirilici "LOGATAC" in četnike,ki so ga napadali.

Pred nekaj leti smo opazili nekaj podobnega tudi v Spodnji Idriji.

Izlet na Ohrid

2008-01-09T20:47:00.001+01:00

Ker se pred leti niti ni vedelo za bloge,(oz. niso bili popularni),bom počasi objavil moje izlete iz preteklosti,pa tudi Citroenarska srečanja.
Leta 2006 nam je sklad za zaposlene pri s.p. organiziral izlet na Ohrid. Začeli smo z nočno vožnjo proti Makedoniji. Na avtobusu mi je celo uspelo zaspat,ko pa sem se zbudil,smo stali na bencinski črpalki. Prepričan sem bil,da smo že v Makedoniji,zato sem na menjalnem avtomatu zamenjal 20€. Kar debelo sem pogledal,ko so se mi ven vsuli srbski dinarji. Takrat sem (na vso srečo) še kadil,zato mi ni bilo težko zapravit dinarjev za cigarete.
Na Makedonsko mejo smo prišli šele zgodaj dopoldne,nanjo pa nas je opozorila gora smeti,saj je za tovornjakarje najlažje,če se smeti znebijo kar skozi okno.(balkan) Zgodaj popoldne smo prispeli do Struge,kjer smo se nastanili v hotelu. No,jaz sem se preveč obiral pri šanku,zato sem prišel po ključ od sobe zadnji,ker pa nismo bili poparani,sem dobil enoposteljno sobo.(juhuhu) Po osvežitvi smo šli na ogled Ohrida,mesto je obstajalo že v Rimskem imperiju,kar se tudi na vsakem koraku opazno. Po ogledu smo imeli prosto,zato sem šel na tržnico,kjer sem kupil kilo domačega tobaka za zeloooo majhen denar. Vsaka stojnica je imela v ponudbi tudi ohridske bisere,vendar mi je vsak nakit navadna šara,zato sem se jih karseda ogibal. Zvečer smo imeli v hotelu ob večerji živo glasbo,vendar je utrujenost naredila svoje,na vrsti je bil zaslužen počitek.
Naslednji dan smo šli z barko na Sveti Naum. Da bi dobili morsko bolezen,ni bilo bojazni,proti jezerski pa so nam postregli z mastiko. Prav na vsakem izletu se zgodi,da si ogledamo veliko cerkva,dostikrat sem jih čez vrh glave sit,Sv.Naum pa je bil med vsemi velika izjema. Namreč,na enem mozaiku v notranjosti je bil upodobljen nihče drug kot sveti Gorazd. Prepovedano fotografiranje. Oja pajade. Svojega svetnika bom pa ja poslikal,pa čeprav brez fleša.
Večerja nas je čakala v Vevčanih,v slikoviti vasi,škoda,ker je bila noč in se ni dalo fotografirat.V gostilni so nam postregli tako obilno,da sem že po predjedi skoraj obupal,pa sem kasneje vendarle dobil še nekaj prostora v želodcu.
Zjutraj naslednjega dne smo se odpeljali v Skopje. Po prihodu smo se nastanili v hotelu,nekateri so takoj ugotovili,da na dveh kanalih na televiziji prikazujejo porniče. Mesto smo si bolj površno ogledali,saj je deževalo tako,da smo raje posedali po lokalih. Ko smo v mestu čakali avtobus,so nas očitno zavohali cigani. Kar naenkrat se je okoli nas nabralo pet cigančkov do starosti 10 let in so nas žicali za denar,stari pa je čez cesto opazoval dogajanje.
Pred odhodom proti domu,v eni osamljeni dolini, smo se ustavili v nekem samostanu,ki je deloval zelo bogato,par sto metrov stran pa je revna domačinka nabirala suhljad ob reki,da je imela za kurjavo. Vse skupaj me je močno spominjalo na film Ime rože.(ali pa na knjigo)

Pred mejnim prehodom na bencinski črpalki smo zapravili še zadnje makedonske dénarje,jaz sem kupil za ves denar cigarete Filter 57,saj so bili brez osmrtnic na škatlicah,tako sem domov pritovoril precej tobaka.
Kot po navadi smo si privoščili nekaj piknikov,dva pršuta,par kil salam in sira,vložena zelenjava in za poplaknit vino v neizmernih količinah.

Piknik ob cesti

Rimski amfiteater z Ohridskim jezerom
v ozadju

Ohridsko jezero

Ohrid

Sveti Naum

Skopje

Jugo nostalgija

Spominska plošča materi Terezi

Izlet v Pariz

2008-01-09T19:40:00.001+01:00

Mislil sem pisati že iz Pariza,vendar so preveč nerodne njihove

tipkovnice,pa še USB priključka ni bilo na prednji strani računalnika.
No,izlet je bil še kar naporen,saj smo se vozili z avtobusom direktno
iz Ajdovščine do Pariza,na koncu pa še nazaj. Že prvi dan v Parizu smo
se povzpeli na Eifflov stolp,kjer smo videli čudovito nočno panoramo
mesta. Drugi dan smo si ogledali dvorec Versailles,nato z avtobusom na
panoramsko vožnjo,ogled slavoloka zmage,Elizejske poljane,videli smo
tudi predor,kjer je šla princesa Diana svirat kurcu.Privoščili smo si
tudi piknik v Boulonjskem gozdu. Zvečer smo si šli pogledat slavno
Monalizo v Louvre,katero smo prefotografirali po dolgem in počez.
Predzadnji dan smo šli na izlet h gradovom Loare. Pri gradu Chenonceau
smo srečali slovenskega erazmusovca in ker mora fant ostati v Franciji
še eno leto,se nam je zasmilil in smo mu dali pet litrov vipavskega
Merlota. Zadnji dan je bilo Martinovo in smo jo ubrali kam drugam kot
v Šampanijo,čeprav Francozi tega praznika sploh ne poznajo. Ker je
hrana po lokalih draga,smo vzeli tudi nekaj maleg za po poti,tako da
smo zmazali enega odojka,dva pršuta,par kil sir in salam in tudi nekaj
vložene zelenjave. Izlet je bil v celoti odlično speljan,razočaran pa sem,ker nisem videl nobenega Spačka ali Dijane.